Največje grožnje za zdravje ljudi ne moremo več zanikati

Nikakor ne moremo več zanikati dejstva, da se planet bombardira s kemikalijami s pršenjem z velikih višin kot del številnih programov geoinženiringa pod vodstvom vladnih agencij ZDA in univerz, ki tega zagotovo niso odobrili pomotoma.

Preklasifikacija globalnega segrevanja, izjemno sporna in pogosto znanstveno sleparska psevdo – znanost kot »grožnja državni varnosti« je izkoriščena s strani vlad, da se igrajo Boga in so dale zeleno luč za skrivne eksperimente velikanskega obsega, ki predstavljajo nešteto nevarnosti za ljudi in njihovemu okolju.

Kakorkoli že, zdaj, ko je naraščajoče zavedanje geoinženiringa, kot posledice fenomena chemtrailov, široko razmahnjeno, se oblasti počasi sili k temu, da razkrijejo določene vidike tega programa. Sedaj nismo več daleč od popolnega razkritja resničnega obsega geoinženirskega eksperimentiranja.

Znanstveniki sedaj priznavajo, da meglena sled letal ustvarja »umetne oblake«, ki zastirajo sonce. To ni več stvar razprave. Chemtrail »teoretiki zarote« imajo dokazano prav.

Univerzitetni profesor Keith Shine je lansko leto za Daily Mail povedal, da oblaki », ki jih naredi dim letala, lahko ostanejo »več ur« in območja z veliko zračnega prometa kot je London in jugo – vzhod in vzhod Anglije prikrajšajo poletnega sonca.«

Strokovnjaki so posvarili, da je posledično količina sončne svetlobe, ki doseže tla zmanjšana za 10%. Profesor Shine dodaja: »Nad zračno najbolj prometnimi deli Londona in južne Anglije lahko ta visoko koncentrirani oblak prekrije nebo in spremeni jasno nebo v megleno nad celotnim območjem. Pričakujem, da bo ob povečanem zračnem prometu učinek še hujši.«

Poročilo povzema tudi študijo metereološke službe Velike Britanije iz leta 2009, ki navaja, da močni vetrovi ne razpršijo sledi reaktivnih letal, ki se kasneje oblikujejo v oblake, ki prekrijejo osupljivih 20.000 milj.

Seveda bodo zgolj tisti najbolj naivni menili, da ne obstaja nobena povezava med chemtraili, ki zastirajo sonce (fenomenom, ki se dogaja že več kot desetletje) in javnimi pozivi v imenu znanstvenikov za »zmanjšanje globalnega segrevanja«  z razprševanjem aerosolov v  atmosferi.

Večina znanstvenih in akademskih tokov je svoje stališče, da so chemtraili le fantazija paranoidnih teoretikov zarote, zdaj spremenilo in sprejemajo dejstvo, da obstajajo, a trdijo so le-ti naravni in ne umetno povzročeni in to kljub številnim javnim in znanstvenim nameram, ki se fokusirajo na uporabo s strani človeka proizvedenih aerosolnih pršil za spreminjanje atmosfere.

O načrtu za pršitev z žveplovim dioksidom, z namenom odbijanja sončne svetlobe, je bila razprava septembra 2008. Geoinženiring: Radikalne ideje za boj proti globalnemu segrevanju se je glasil naslov članka v London Guardian-u, v katerem je Ken Caldeira, vodilni znanstvenik za podnebje, ki deluje v Carnegie Institution (Stanford, California), promoviral idejo o vbrizgavanju aerosolov v atmosfero.

»Ena možnost je, da vstavimo »delce« v stratosfero,« navaja članek. Caldeira izraža idejo, da se z Jumbo Jeti (tip letal) poleti v zgornji del atmosfere in se tam spusti oblake drobnih delcev, denimo žveplov dioksid. Razpršitev okrog milijon ton žveplovega dioksida na leto na območju 10 milijonov kvadratnih kilometrov bi bilo dovolj, da se odbije zadostna količina sončne svetlobe.«

Eksperimenti podobni predlogu Caldiere se že izvajajo s strani vlade ZDA – podprti s strani znanstvenikov (kot so ti pri U.S. Department of Energy (DOE), nacionalni laboratorij Savannah River v Aiken-u), ki so leta 2009 začeli z vodenjem študij, ki vključujejo lansiranje ogromnih količin drobnih delcev, v tem primeru steklenih kroglic s poroznimi stenami (angl. porous-walled glass microspheres), v atmosfero.

Projekt je tesno vezan na idejo Nobelovega nagrajenca Paula Crutzena, ki je predlagal, da se pošlje letala 747 (Boeing), ki naj izpustijo velikanske količine žveplovih delcev v oddaljeno stratosfero, da bi ohladili atmosfero.

Leta 2008 je znanstvenik Tim Flannery prav tako opozarjal, da bi morda morali vnesti žveplo v atmosfero zato, da bi preživeli. Dodal pa je tudi, da bi lahko žveplo v obliki plina vnesli v Zemljino stratosfero, s čimer bi odbijali sončne žarke in upočasnili globalno segrevanje. Postopek je imenovan globalno senčenje.

Takšni programi pa so šele začetek nečesa, kar je zelo verjetno v resnici velikanski in izjemno premeten projekt iz t.i. črnega sklada(black-budget) za geoinženiring planeta z le malo ali celo popolnoma neznanimi okoljskimi posledicami, ki se jih s tem lahko povzroči.

Če oddajanje žvepla torej povzroči »globalno senčenje«, ali potem pojav fenomena chemtrailov čisto naključno sovpada s povprečno 22%-nim upadom sončne svetlobe, ki dosega tla?

To kar vemo o tem, kaj se zgodi, ko je okolje nasičeno z žveplovim dioksidom, je dovolj hudo in odkar le-ta predstavlja glavno komponento kislega dežja, ki po navedbah EPA-e povzroča kislost jezer in vodotokov in povzroča škodo drevesom v višjih legah (na primer rdeča smreka, ki raste nad 600 m) in mnogim občutljivim gozdnim zemljam. Kisel dež tudi pospešuje razkroj gradbenih materialov in barv, vključno z nenadomestljivimi zgradbami, kipi in skulpturami, ki so del naše nacionalne kulturne dediščine.

V zvezi z bombardiranjem neba z žveplovim dioksidom so že same posledice za zdravje dovolj, da si zastavimo resna vprašanja o tem, ali je prav, da se takšni programi izvajajo.

Izpostavljenost žveplu ima sledeče učinke na zdravje:

–          Vpliv na živčevje in spremembe vedenja

–          Moten obtok krvi

–          Srčne poškodbe

–          Vpliv na oči in vid

–          Povzroča neplodnost

–          Slabi imunski sistem

–          Želodčne in črevesne okvare

–          Okvare jeter in ledvic

–          Okvare sluha

–          Motnje hormonskega metabolizma

–          Vpliv na kožo

–          Dušenje in pljučna embolija

 

Spletna stran LennTech navaja: » Laboratorijski testi na živalih so pokazali, da lahko žveplo povzroči resne poškodbe žil v možganih, srcu in ledvicah. Ti testi so pokazali tudi, da lahko določene oblike žvepla povzročijo poškodbe zarodka in prirojene nepravilnosti. Matere lahko celo prenesejo zastrupitev z žveplom na svoje otroke z dojenjem. Žveplo pa lahko poškoduje tudi notranji sistem encimov pri živalih.«

Celo znanstvenik Mark Watson, ki je naklonjen geoinženiringu, priznava, da vnašanje žvepla v atmosfero lahko pripelje do »kislega dežja, ozonsko izpraznitev ali razpad strukture metereološkega stanja.«

Metereolog Alan Robock (univerza Rutgers) tudi pravi: »Računalniške simulacije kažejo, da bi lahko oblaki žvepla potencialno oslabili azijske in afriške poletne monsunske vetrove in znižali količino dežja, ki je pomembna za pridelavo hrane več milijard ljudi.«

»Zamislite si, da s tem, ko poskušamo ohladiti planet, povzročimo sušo in lakoto,« je dejal Robock na konferenci o geoinženiringu leta 2010.

Canada je v povezavi z Action Group on Erosion, Technology and Concentration (ETC) pozvala k ustavitvi takšnih eksperimentov. V pisni izjavi je skupina navedla: »Ta eksperiment je zgolj prva faza mnogo večjega načrta, ki ima lahko uničujoče posledice, vključno z velikimi vremenskimi spremembami kot je smrtonosna suša.«

Fred Singer, ki je predsednik Science Environmental Policy Project in dvomi v teorije globalnega segrevanja, povzročenega s strani ljudi, opozarja, da šušmarjenje z občutljivim ekosistemom planeta lahko povzroči daljnosežne nevarnosti.

»Če boste to počeli neprenehoma, boste oslabili ozonski sloj in povzročili cel kup drugih problemov, katerim bi se ljudje raje izognili,« pravi Singer.

Tudi vodja Greenpeace-a, britanski znanstvenik Doug Parr, zvest zagovornik človeštva, ki je oblikoval razlago globalnega segrevanja, je zavrnil namere geoinženiringa planeta in jih označil za »čudne in nevarne«.

Stephen Schneider (univerza Stanford), ki je predlagal bizaren načrt, da bi poslali vesoljska plovila v zgornji del atmosfere, da bi jih uporabili za zastiranje sonca, priznava, da bi geoinženiring lahko povzročil konflikte med narodi, če bi šlo pri teh projektih kaj narobe.

Kot vedno znova razkrivamo, številne univerze in vladne agencije že leta vodijo študije na področju geoinženiringa.

Razprava o geoinženirski tehnologiji je pogosto izražena kot razmislek o prihodnosti, vendar pa vlade takšne programe že izvajajo na višjem nivoju.

Atmospheric Radiation Measurment (ARM) program je bil ustvarjen leta 1989 osnovan s strani U.S. Department of Energy (DOE) in ga sponzorira Office of Science (DOE), upravlja pa ga Office of Biological and Environmental Research.

Eden od programov ARM, ki nosi ime Indirect and Semi-Direct Aerosol Campaign (ISDAC), je usmerjen k merjenju »simulacij oblakov« in »aerosolne kompenzacije«.

Še en program oddelka za znanost atmosferske energije (angl. Department of Energy’s Atmospheric Science Program) je usmerjen k razvijanju celovitega razumevanja atmosferskih procesov, ki kontrolirajo transport, transformacijo in usodo energetsko povezanih mikro-kemikalij in ostalih delcev.

Na spletni strani DOE, lahko najdemo zapis: »Program je trenutno osredotočen na pospeševanje aerosolnega sevanja podnebja: aerosolna sestava in razvoj in aerosolne lastnosti, ki povzročajo direktne in indirektne vplive na podnebje in podnebne spremembe.«

Vladni znanstveniki ZDA že bombardirajo nebo z onesnaževalcem – žveplovim dioksidom – z namenom boja proti globalnemu segrevanju z geoinženiringom planeta, kljub dejstvu, da vnašanje aerosolov v zgornji del atmosfere prinaša tako znane kot neznane nevarnosti.

Interes Obamove administracije za raziskovanje »geoinženiringa« se zrcali v nedavnih objavah elitnega CFR-ja.

V dokumentu, z naslovom Geoinženiring: Seminar za enostransko planetarno odločitev za geoinženiring, CFR predlaga različne metode odbijanja sončne svetlobe nazaj v vesolje, kar vključuje dodajanje »majhnih odbojnih delcev v zgornji del atmosfere«, dodajanje več oblakov v spodnji del atmosfere« in nameščanje »različnih vrst odbojnih objektov v vesolju – blizu Zemlje ali na ustrezni lokaciji med Zemljo in soncem.«

Predlogi v dokumentu CFR-ja se popolnoma ujemajo z opaženimi atmosferskimi dejstvi, ki so posledica pršenja chemtrailov.

Poročilo, ki ga je izdala vlada Velike Britanije leta 2010, prav tako poziva ZN k reguliranju geoinženiringa širom planeta z namenom, da prekine s strani ljudi povzročeno globalno segrevanje.

Za ljudi kot je John P. Holdren je seveda smrt milijonov ljudi tretjega sveta, zaradi nenamernih posledic geoinženiringa, cena, ki jo je vredno plačati. John P. Holdren je znanstveni car Bele hiše in močan zagovornik geoinženiringa. On in ostali »veleumi« gibanja globalnega segrevanja želijo drastično zmanjšanje svetovne populacije s sredstvi »planetarnega režima« kot je prisilna sterilizacija in drugimi drakonskimi ukrepi za nadzor populacije.

Sedaj je popolnoma jasno, da se geoinženirski projekti, ki vključujejo pršenje kemikalij z velikih višin, že izvajajo v obliki chemtrailov.

Leta 2008 so pri KSLA news v svojem raziskovanju odkrili, da je snov, ki je padla na Zemljo kot chemtrail z velike višine, vsebovala visoko raven barija (6.8 ppm) in svinca (8.2 ppm) in sledi drugih kemikalij  – arzen, krom, kadmij, selen in srebro. Razen enega so vsi od teh kovine, nekatere so strupene, več izmed njih pa v naravi najdemo le redko ali nikoli.

Poročilo se osredotoča na barij, za katerega raziskave kažejo, da je »zaščitni znak chemtrailov.« Pri KSLA so odkrili, da je stopnja vzorcev barija 6.8 ppm oziroma gre za šestkratno stopnjo strupenosti po postavki EPA-e. Oddelek za kakovost okolja v Louisiani je v pogovorih s KSLA potrdil, da je velika raven barija »zelo nenavadna, medtem, ko je dokazovanje izvora nekaj povsem drugega.«

KSLA so Marka Ryana, direktorja Kontrolnega centra za zastrupitve, vprašali o učinkih barija na človeško telo. Ryan je komentiral: »Kratkoročna izpostavljenost lahko povzroči razne bolečine, recimo v trebuhu ali prsih, dolgoročna izpostavljenost pa povzroča probleme s krvnim pritiskom.« Kontrolni center za zastrupitve je nadalje poročal, da dolgotrajna izpostavljenost kakršnikoli nevarni snovi povzroča slabljenje imunskega sistema, kar mnogi menijo, da je pravzaprav namen chemtrailov.

In res se barijev oksid konstantno pojavlja kot kontaminant sumljivih geoinženirskih eksperimentiranj.

Geoinženirski programi vodeni s strani politično podprtih znanstvenikov, ki dokazano spretno prikrivajo in ignorirajo kontradiktorne dokaze v zvezi z globalnim segrevanjem, ne bi smeli biti podprti s strani oblasti in financirani, da vodijo tako nevarna testiranja brez širših javnih razprav o možnih posledicah.

Dejstvo, da posamezniki, ki se oklepajo dogme o globalnem segrevanju (alarmiranja, ki je v tretjem svetu že ubilo več ljudi kot pa podnebne spremembe povzročene s strani ljudi in sicer zaradi stradanja povezanega z dvigom cen hrane, ki jo je povzročila proizvodnja biogoriva), sedaj z odobritvijo vlade pripravljajo lansiranje programov, ki lahko drastično spremenijo ustaljene vremenske vzorce in povzročijo suše, je zastrašujoče.

Bolj trezni ljudje znanstvene skupnosti morajo postati javno vidni v oporekanju geoinženiringu, da preprečijo čisto realno obliko podnebnih sprememb povzročenih s strani človeka, ki lahko nepreklicno škodujejo našemu planetu v desetletjih, ki so pred nami.

 

Vir: Infowars.com

Sorodne Objave: